Category archives: Potopis

Za konec

Za konec
A se je pot tja gor izplačala. Prišla sva pod samostan, vklesan visoko v pečinah, v Vardziji. V njegovih najvitalnejših časih je v njem živelo baje tudi do 2000 menihov v 550 sobah-votlinah. Danes jih litanije bere le še šest, a pravijo, da bo kmalu še več menihov, da se...

Po poti naprej

Po poti naprej
In po vsem tem, sva le prijahala do tistodnevnega končnega cilja, Kazbegi, na višini 1747 m in tudi tule prespala: 42.65814/44.64052. Dve cerkvici, verjetno največja znamenitost Gruzije, Gereti imenovana ali tudi Stepantsminda, sta nemo strmeli na naju s precejšnje višine. Neke vrste duhovna izkušnja je skoraj sama po sebi umevna....

Po kosilu

Po kosilu
Kosilo, ki sva ga skuhala tudi za lokalnega gruzinskega psa, nam je ob taki sceneriji resnično teknilo. Še vreme je bilo izredno sončno in temu primerno toplo, vsekakor prek 30 stopinj. A reka je bila vseeno mrzla, deroča in s tem strah vzbujajoča. Nekajkrat sem poskusil kljub temu stopiti vanjo,...

Nove pokrajine

Nove pokrajine
Poleg je tudi lepa bazilika, ki pa jo po ruskih norčijah trenutno obnavljajo. Sicer svojih bazilik Gruzinci ne restavrirajo, vse kar sem jih videl, imajo izvorne poslikave in freske, tudi povedali so mi, da je tako. Ta večer je bil primeren samo še za sprehod po ulicah, za naslednji dan...

Trdnjava

Trdnjava
Da ne boste preveč iskali: 42.298792/42.763347. Stoji visoko na hribu, obkrožen z nepreglednimi gozdovi. Nasploh je v teh predelih vse zeleno in poraščeno. Subtropska klima pač naredi svoje. Samostan je pravzaprav kompleks več stavb in obsega glavno cerkev in dve manjši. Tu je pokopanih tudi nekaj gruzinskih kraljev iz srednjega...

Gostoljubje

Gostoljubje
Bolj zanimiva kot samo mesto je bila pot do tja. Dež, grmenje, strele, vsepovsod krave in drobnica. Zdelo se je precej noro, tovornjaki, avtobusi, najbrž so že vsi srečali abrahama, luknje na cesti velikanske, pesek, mivka, ni da ni. Naliv je bil vse močnejši in skrajni čas je že bil,...

Gruzijske plaže

Gruzijske plaže
No ja, nekje je najbrž treba začeti, saj kot pravijo domačini, če vidiš vse razrito, vsaj lahko pričakuješ, da se bo nekaj gradilo, in to je dobro, pred tem se petdeset let ni prav nič niti premaknilo. In to je še pa še očitno. Hoja po mestu je kar težavna,...

Za bogate stanovalce in bogate turiste

Za bogate stanovalce in bogate turiste
Že zelo zgodaj sem zvedel in se zavedal, kaj me čaka, a sem bil kljub temu nemalo začuden in šokiran. Kaj takega pač nisem pričakoval v tem relativno velikem mestu in po prvih dvajsetih km vožnje. Mesto leži le 20 km od turške meje. Zdi se, da postaja nekakšen turistično...

Deževno vreme

Deževno vreme
Slabo deževno vreme naju je spremljalo vse do meje. Na mejah se že itak počutim bolj čemerno, četudi je sončno, če pa je še res megleno in deževno, kot je bilo tam, pa človek skorajda izgubi vsako upanje po vedrem vstopu skozi napol priprta državna vrata. Ni bilo lepo, ni...

Dolga pot

Dolga pot
Pred nama je bila torej kar dolga pot. Nekako sem si narisal 9000 km, in le malo manj jih je bilo v resnici. Prvič sva prespala pred srbsko mejo in jo zgodaj zjutraj prestopila zgolj z osebnima izkaznicama. Pot od Niša do Dimitrograda je Berni poimenovala muzejska pot, saj sva...