Eutrofikacija

Eutrofikacija

Nitrati in fosfati so hranila, ki povzročajo prekomerno rast alg. Ko alge odmirajo, potrebujejo kisik. Potem zmanjkuje kisika za vodne organizme in ribe.

Voda, ki jo zlijemo v kanalizacijski sistem, gre na komunalno čistilno napravo, kamor pride vsa odpadna voda iz gospodinjstev in tudi iz industrije. Tu je neko čiščenje z mikroorganizmi in če imamo v vodi strupe, bodo ti organizmi pomrli. Tudi toplota je onesnaževalec v vodi. V toplem so organizmi še bolj občutljivi na strupe. Tudi v topli vodi je manj raztopljenega kisika.

Toplota povzroča tudi toplotno onesnaženje. 

Pri industrijskem procesu potrebujemo neke surovine. V grafiki potrebujemo:

  • tiskarska barva
  • tiskarska plošča
  • kemikalije za čiščenje, razvijanje
  • fotografski film
  • razvijalne kemikalije
  • papir

Pri vseh fazah bomo onesnaževali okolje.

Za razvijanje ne smemo imeti organskih topil.

Pri tisku je onesnaževanja, tam so emisije hlapnih organskih snovi. So tudi prašni delci, ostanki TB, papirja, hrup strojev. Emisije lepila.

Toplogredni plini

Tu ni tako problematična grafična industrija, ampak papirna.

Elektriko pri nas dobimo iz termoelektrarn, tam rabijo toploto za delanje električne energije.

Iz sežiganja fosilnih goriv se dobi CO2, CH4, N2O, HFC, …

Toplogredni plini so ogljikov dioksid, metan, didušikov oksid, hidrogenirani fluoroogljikovodiki, perfluorogljikovodiki in žveplov heksafluorid.

Kako deluje to: sonce oddaja sončno sevanje. To sevanje pride na zemljo. Majhen del se odbije nazaj v vesolje. Velik del sevanja pa zemlja absorbira in se pri tem segreje. Tako oddaja toplotno sevanje. Ta toplota se oddaja od zemlje, ampak je problem. V nižji plasti zemlje so toplogredni plini, ki to toploto zadržijo. Toplota ne more nazaj v vesolje. Posledica je segrevanje ozračja in vse spremembe, ki so s tem povezane. Toplogredni plini so svetovni problem.

Toplogredni plin je tudi vodna para.

Toplogredni plini morajo biti, ker drugače bi bila temperatura prenizka. Jih je pa sedaj preveč.

Toplogredni plini so:

Vodna para: na njeno vsebnost ne vplivamo ljudje

Ogljikov dioksidkurjenje, fosilnih goriv, krčenje gozdov

Metan Nastaja pri razgradnji bioloških odpadkov. Metana dajo velik krave. Je bolj problematičen kot C02. Je dvajsetkrat močnejši.

Dušikov oksid N2Oobdelava zemlje in gnojenje s kemičnimi gnojili

Fluorirani ogljikovodiki (HFC) v aerosolih, v hladilnikih, vgradnih klimatskih sistemih.

Perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Ti plini ostajajo v ozračju stoletja. So zeelo močni.

Kako delujejo

Sonce oddaja sevanje in to pade na zemljo in ta se segreje. Toplo gredni plini toploto absorbirajo in jo oddajo drugi molekuli plina. To se ves čas dogaja (absorpcija in oddajanje).

Kjotski protokol

Je mednarodni sporazum, ki je bil podpisan leta 1997 na japonskem v Kjotu.

Države, ki so to podpisale, so se zavezale, da bodo zmanjševale emisije toplogrednih plinov. Podpisalo ga je 55 držav. Začel je delovat leta 2005. Tudi Avstralija ga bo podpisala. Amerika ga ni hotela, ker bi škodovala gospodarstvu.

Okoljevarstvene organizacije pa ne odobravajo tako tega, ker pravijo, da je premalo oster. Tudi Slovenija je podpisnica tega protokola. Te države so se zavezale k zmanjšanju toplogrednih plinov.

V Sloveniji bi morali zmanjšati za 8 procentov glede na leto, ko je bilo največ tega onesnaževanja. Tako bi morali zmanjšati v največjih onesnaževalcih. Ti pa so termoelektrarne, kjer se predeluje železo, cement, celulozna in papirna industrija. Zadnji imajo svoje toplotne naprave, ki kurijo fosilna goriva. Z letom 2005 so morali vsi onesnaževalci dobiti dovoljenje, drugače nismo mogli obratovati.

Podjetja je bilo potrebno stimulirat in motivirat, da so manjšali emisije. Če so zmanjšali emisije, so lahko neke kupone prodajali in celo zaslužili. Če pa so preveč onesnaževali, pa so morali kupone kupiti in so tako zapravljali denar.