Grad Snežnik

Grad Snežnik

Grad Snežnik je tudi eden izmed najslikovitejših grajskih
postojank, njegovo ime  je povzeto po
istoimenski gori tam blizu (Slika 8 in 9). Prvič ga viri omenjajo kot sueperch,
čez sto let pa tudi že izrecno kot grad – vest dacz dem Sneperg, in ob koncu
14. stoletja kot castrum. Nastanek gradu Snežnika sega v 13. stoletje, takrat
so ga oglejski vazali vitezi sezidali, kjer je z nizke skalne vzpetine okrog in
okrog obdan z vodnim jarkom. Vendar se vprašamo, ali je današnji Snežnik res
tisti, že v 13. stoletju omenjeni grad? Namreč besedi Vest in castrum, s
katerima so v srednjem veku označevali utrjene gradove, po letu 1413 v virih
nenadoma izgineta.  Namesto njiju so v
listinah iz tega časa, prvič že leta 1461, le še oznake hof – ki pa pomeni le
manjša, neutrjena gospodarsko-upravna postojanka – ki jo lahko označimo z
besedo dvor (10).

 

Torej grad Snežnik ni več grad temveč dvor, posestvo, ki je bilo nekoč pač vezano na grad, lociran nekje v bližini. Snežniški gospodje so bili veja vitezov iz Loža, imenovali pa so se tudi po bližnjih stolpih oz. dvorih v Pudobu in na Bregu. Med snežniškimi vitezi se v listinah omenjajo Volker in Konrad (leta 1321), Herman in Wolflin (1337) ter Greif (1368)(11). Grajska podoba gradu kot jo vidimo zdaj, je kazalo, da je nastala v 16.stoletju, med zadnjo prenovo pa se je pokazalo, da je v resnici nastala že dosti prej (10).

Tako naj bi že v 12. stoletju pozidali dvonadstropno
stanovanjsko stavbo, romansko trdno hišo. To stavbo so v naslednjih letih vpeli
v obzidje, že kmalu zatem pa so znotraj njegovega oboda sezidali še eno
stanovanjsko stavbo, novi palacij. V naslednji fazi so v notranjosti sezidali
še dvorišče in s tem ustvarili enotno stavbo, ki pa je v času turške
nevarnosti, po vsej verjetnosti v začetku 16. stoletja, dodatno utrdili z
obodnim obzidjem in vanj vpeli stolpiče. Zadnjo prenovo je dvorec doživel  v drugi polovici 19. stoletja, ko ga je novi
lastnik grof Jurij pl. Schönberg-Waldenberg za nadstropje nadzidal, z novo opremo
pa tudi poskrbel za romantični nadih (Slika 10 in 11) (12).