Ozon

Sta dve vrsti ozona. En je tam kjer ga želimo, v stratosferi, drug pa se tvori v nižjih plasteh, v troposferi in to je tam, kjer ga ne želimo. 

Stratosfera je na 10-15 km nadmorske višine. Tam moramo imeti ozonsko plast. To je ščit pred UV žarki. Tanjšanje ozonskega ščita so opazili leta 1980, ko so nad Antarktiko našli zmanjšanje ozona in so temu rekli ozonska luknja. Ozon se tvori z oksidacijo kisika pod vplivom UV žarkov. V stratosferi se tvori naravno pod vplivom UV žarkov.

Ozon absorbira naslednje žarke: UV-C žarki, ki imajo najvišjo energijo, se absorbirajo še nekje višje. Ozon absorbira UV-B (280-320 nm), ki se tam ustavi, UV-A sevanje pa ima najkrajšo valovno dolžino in ta pride vedno na površje.

Tanjšanje ozona v atmosferi povzročajo klorofluoro ogljikovodiki. Potem so freoni, ki so v hladilnikih, v sprejih, proizvodnji umetnih mas, topil. Taka uporaba teh plinov se opušča. Halonipa so tudi škodljivi in tu je na ogljik vezan brom in flor. Ti tanjšajo ozonsko plast.

Ko pridejo te snovi v ozračje, traja lahko 10 let, da nekaj pride do zgornje plasti do ozona in tam potem ostane stoletja. Ti plini pod vplivom UV razpadejo na atome flora in broma. Ti povzročijo razpad molekule O3 na kisik. Ti elementi pridejo iz reakcije nespremenjeni in tako delujejo kot neki katalizatorji. In delujejo stoletja.

Danes se trudimo, da bi čim manj plinov uporabljali, oz nič več. Samo še vedno se uporabljajo delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, ki pa so malo manj škodljivi. Kjer drugače ne gre gasiti, se uporabljajo še haloni.

Plin iz spraya rabi 10 let, da pride v stratosfero, tam pa pod vplivom UV žarkov razpade na posamezne elemente in potem razgraja ozon. Potem nastane plinasti kisik, izloči pa se na primer spet prosti Cl in spet razgrajuje naprej.

Z Dunajsko konvencijo o zaščiti ozonske plasti so se države podpisnice (tudi Slovenija) zavezale za prenehanje uporabe ozonu škodljivih snovi. Klorofloroogljikovodiki naj se ne uporablja več, haloni pa samo kjer se nujno potrebujejo.

VOC – HOS à hlapne organske spojine

Škodljiv površinski ozon se tvori v fotokemičnih reakcijah iz dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin. 56% prihaja iz prometa na cestah.

Hlapne organske spojine so neke hitro hlapne snovi. To so na primer organska topila (alkohol, aceton, …) Največ teh emisij pošilja kemična in grafična industrija (barve na osnovi organskih topil, vlažilne raztopine z alkoholom, laki, lepila, čistila na osnovi organskih topil).

Ozon v spodnjem delu atmosfere je škodljiv in tega ne želimo. Večina organskih topil je kancerogena. Sama hlapna organska spojina je škodljiva našemu zdravju. To pride v naš organizem. Če vdihnemo v manjši količini, to izločimo, če pa smo izpostavljeni velikim količinam, pa nas boli glava in postanemo omotični, ali pa lahko izgubimo zavest. Če bi bila dolgotrajna izpostavitev in konstantna, se nam začnejo pojavljati spremembe na telesu.

Ozon, ki se proizvaja iz tega, je spet strupen: draži sluznico, poškodbe pljuč, škoduje živalim, razgrajuje klorofil, poškoduje gume, … Je močan oksidant.

V tem primeru ko je ozon v troposferi, je ozonsko onesnaženje. Naprej iz njega pa nastaja smog. To je neka rjava megla. Pod vplivom sončne svetlobe nastaja smog.

Kako bi zmanjšali ozonsko onesnaženje in zmanjšali uporabo organskih spojin. Imamo nekaj uredb, ki govorijo da to zmanjšujemo.

  Vsako podjetje, industrija, ki uporablja organska topila, mora za delovanje dobiti neko dovoljenje. Vsi, tudi tiskarji so morali dosegati neke mejne vrednosti teh emisij, ki so v tej uredbi. Od leta 2005 do leta 2007 je bil prilagoditveni rok, v katerem so morale nekatere tovarne zmanjšati svoje emisije tako, da niso presegale zakonskih predpisov za več kot 50%.

EU se trudi zmanjšat industrijsko onesnaženje. Če imamo podjetje, ki bo onesnaževalo, mora dobiti okoljevarstveno dovoljenje. Vsak, ki onesnažuje okolje, plača okoljevarstveno dajatev. Z vstopom v EU smo dobili možnost, da lahko določene proizvode tudi označimo, če so okolju prijazni. EU tudi omogoča, da tistim podjetjem, ki želijo pokazati, da so okolju prijazna, lahko…. Bla bla. …

Vse to naj bi stimuliralo industrijo, da bi zmanjšalo onesnaževanje.