Janez Vajkard Valvasor in njegovo delo

Janez Vajkard Valvasor in njegovo delo

Najbolj zanimivo je Valvasorjevo prizadevanje za to, da
potomcem v slikah ohrani podobo naših gradov, mest, trgov, samostanov in
slovensko podeželje v njegovem času. Da bi to uresničil je ustanovil svoje
grafično podjetje, ki je bilo prvo grafično podjetje na slovenskem, kjer je
zaposlil številne strokovne sodelovce. To podjetje je obsegalo bakroreznico in
tiskarno za grafične plošče ni pa imelo namena proizvajati samo topografske
slike, marveč je imelo značaj založbe grafično izdanih umetniških del. To lahko
preberemo na dveh mestih slave vojvodine kranjske. Izjava, ki jo je Janez
Vajkard Valvasor podal na str. 620:  »Bil
sem tudi − ne da bi se hvalil − prvi, ki je vpeljav v to preslavno vojvodino
Kranjsko bakrotisk. Da tukaj na Bogenšperku sem 1678 leta sam napravil tako
delavnico in pri sebi v gradu vzdrževal nekaj let bakrorezce in bakrotiskarje
«. (1) Valvasor je na Bogenšperku organiziral tudi bakrorezno delavnico in
tiskarno ter pritegnil k sodelovanju risarje in bakrorezce, ki so pod njegovim
vodstvom izvrševali za tisk potrebne bakrorezne plošče. Poleg izdelovanja
topografskih slik, so pa izdelovali tudi razne ilustrativne naloge, poleg pa je
Valvasor priključil bogati knjižici z okrog 10.000 grafičnimi listi in risbami,
kjer so lahko izrčpali pobude za lastne kompozicije.

Delo v tiskarskem podjetju je po letu 1682 zamrlo.
Poglavitna vzroka sta dva, prvi je finančni. Glede na finančne zmožnosti je
bilo financiranje tako velikega podviga za Janeza Vajkarda veliko breme. Drugi
vzrok je Schoenlebnova Carniolia antiqua et nova – tomus I. iz leta 1681, ki
prinaša zgodovinski pregled Kranjske do začetka drugega tisočletja. Po
potovanju v Benetke leta 1679 se je leto pozneje Valvasor resneje lotil priprav
na izdajo Slave vojvodine Kranjske. 23. februarja 1680 je razposlal pisma
lastnikom gradov, mestom, samostanom, z jasno zabeleženo željo po opisih,
zgodovinskih podatkih, znamenitostih in zanimivostih. Naletel je na slab odziv.
To ga ni omajalo v načrtih, da bi obiskovalcem in tujcem bolje predstavil svojo
domovino. Delavnica je delovala enajst let od 1678 do 1689. V enajstih letih
delovanja delavnice je Valvasor izdal šest topografskih in troje umetnostnih
del. Sedem jih je izšlo na Bogenšperku, zadnji dve pa sta izšli v Nürnbergu. V
Valvasorjevi delavnici na Bogenšperku so nastali tudi prvi zemljevidi izdelani
pri nas in izpod roke domačega avtorja: zemljevidi dežele Kranjske, Koroške in
Hrvaške.