Kitajska in Vino

Kitajska in Vino

Kultura pitja vina na Kitajskem

Pitje vina je na Kitajskem, kot že omenjeno, prisotno že preko 3.000 let, po nekaterih podatkih tudi več kot 5.000 let. Kitajci so v zgodovini uporabljali vino za različne namene. Pitje vina je bilo uporabljeno za namene čaščenja svojih prednikov, uporabljali so ga pri pisanju različne poezije, ki je na Kitajskem zelo pomembna, ali pa samo kot pitje pri različnih praznikih, zabavah (Eijkhoff, 2000). Da je vino na Kitajskem prisotno že mnogo let priča tudi odkritje kitajskih arheologov leta 1980, ko so v regiji Luoshan, provinca Henan, odkrili grobnico, ki sega v leto 1200 pred našim štetjem. V grobnici so odkrili bronasti vrč, ki je bil napolnjen z vinom oz. fermentiranim sokom. To velja za eno najstarejših odkritij vina oz. fermentiranega soka na svetu (Eijkhoff, 2000). Kot že omenjeno je poezija zelo pomemben del Kitajcev. Obstaja veliko zgodovinskih zapisov, pesmi in zgodb o pitju vina tako različnih poetov, ki so vino uporabljali za namene lažjega pisanja pesmi, kot tudi vojščakov različnih dinastij, ki so vino uporabljali za namene zabave. Primer uporabe oz. omenjanje vina v pesmi je pesem poeta Wang Wei (701-761/698-859), ki se imenuje Poslovitev od pomladi. V pesmi je omenjeno, da moramo uživati v kozarcu vina in ne žalovati za »padlimi« rožami (Eijhkoff, 2000). 

Vrsta vina in demografski pregled kulture pitja vina

Demografski pregled pivcev vina med Kitajci se z leto v leto spreminja oz. količina pivcev vina se povečuje. Če primerjamo podatke za leto 2012 in za leto 2015 se opazi trend povečevanja števila pivcev predvsem v srednjem razredu. Leta 2012 je bilo v kitajskem srednjem razredu okoli 19 milijonov pivcev vina, medtem, ko je bilo leta 2015 pivcev vina kar 38 milijonov. To pomeni, da se je število pivcev vina, v primerjavi 2012/2015, povečalo za kar 100 %. Enako velja tudi za uvoženo, tuje vino, saj se je število pivcev, ki so stari 30 let ali manj, uvoženega, tujega vina povečala za kar 20 %, leta 2012 30 %, leta 2015 pa 50 %. Največji porast v količini popitega vina se je pokazal predvsem pri mladih ženskah starih od 18 do 30 let. Mlade ženske so leta 2012 sestavljale 1/3 populacije pivcev uvoženega vina, medtem, ko so v letu 2015 sestavljale kar polovico celotne populacije pivcev uvoženega vina (Schmitt, 2015). Če pogledamo splošno, celotno populacijo Kitajske se opazijo različni trendi priljubljenosti vina med Kitajci. Glavna vrsta vina med ženskami je predvsem belo vino (domače in tuje), medtem, ko je pri moških še vedno najbolj priljubljena alkoholna pijača pivo. Splošno gledano med Kitajci rdeče vino velja kot znak bogastva, znak elite oz. znak premožnejšega sloja ljudi.

Tudi v raziskavi kitajskega trga vina, ki jo je leta 2011 opravila kanadska vlada, je opaziti veliko geografsko raznolikost med pivci vina. Največji porabniki vina so seveda v glavnih oz. večjih mestih, kot sta Peking in Šanghaj. V večjih mestih je v porastu predvsem trend pitja uvoženega vina, ki je v večini francoskega porekla. Medtem, ko v centralnih mestih Kitajske (osrednja Kitajska) ljudje dajejo prednost cenejšemu, domačemu vinu in še zmeraj zelo popularnemu riževemu vinu (Agriculture and Agri-Food Canada, 2011). V celoti gledano pa se pitje oz. poraba vina na Kitajskem povečuje, čeprav je v letu 2014 in 2015 v celoti gledano malo padla. Slika 2 prikazuje primerjavo in »prevlado« Kitajske, med leti 2010 in 2014, v porabi vina za štiri največje porabnice vina na svetu (Kitajska, ZDA, Francija in Italija).

Ponudba vina na kitajskem trgu

Kitajski trg vina postaja čedalje bolj podoben t.i. zahodnemu trgu vina. S trendom rasti popularnosti uvoženega vina se posledično čedalje več tujih vinskih kleti, tako vrhunskih kleti, kot tudi vinskih kleti nižjega ranga, odloča za izvoz na kitajski trg vina. Kitajska vlada je v letu 2003 sicer zaostrila uvoz tujega vina, vendar to ni zaustavilo uvoz ampak ga samo izboljšalo in povečalo. Trend povečanja ponudbe tujega vina na Kitajskem se je začel v zgodnjih letih novega tisočletja in od takrat naprej vztrajno raste. Zakonodaja veleva, da morajo vsi uvozniki vina, šampanjca in penine pri vsaki steklenici imeti etiko z naslednjo vsebino (Leeva, Xiaoling, & Zhuo, 2005):

  1. Ime in znamka vina,
  2. sestavine vina,
  3. neto količina,
  4. stopnja alkohola,
  5. dan pridelave vina,
  6. ime in naslov izdelovalca/distributerja/uvoznika,
  7. stopnja mošta
  8. država proizvajalka,
  9. rok uporabe in
  10. stopnja sladkorja.

Uvoz vina na Kitajskem se je v letu 2015 povečal za tretjino v primerjavi z letom 2014, to je bil tudi največje povečanje od leta 2011. Do konca leta 2015 se je uvoz francoskega vina na Kitajsko povečal za kar 33 % v primerjavi z letom 2014. Francoska vina še vedno ostajajo na prvem mestu pri izvozu na Kitajsko, saj predstavljajo 48 % celotnega uvoza tujega vina na Kitajsko. Sledi uvoz avstralskih vin, ki se je povečal v letu 2015 za kar 78 %. Zasluge za to si lasti podpisani sporazum med Kitajsko in Avstralijo (angl. China-Australia Free Trade Agreement, v nadaljevanju ChAFTA). Nato sledijo španska vina, katerih uvoz v letu 2015 na Kitajsko se je povečal za 55 % in čilenska vina, katerih uvoz v letu 2015 se je povečal za 37 % (Wu, 2016).

Lokalno kitajsko vino, ne glede na porast tujega vina, ne zgublja svojo priljubljenost med Kitajci. Prednost lokalnih pridelovalcev vina je, da ima Kitajsko na voljo več zemlje za vinogradništvo kot Francija, ki velja za eno boljših pridelovalcev vrhunskega vina na svetu. Dolga leta so kitajske vinske kleti pridelovale samo poceni vino, ki je bil na voljo v lokalnih trgovinah in supermarketih, nato pa so se, zahvala tudi povečanemu uvozu vrhunskega vina, odločili, da bodo sami začeli pridelovati vrhunsko vino.

Kot primer kitajskih vin sem izbral testiranje znanega preizkuševalca vina gospoda Stana Sesserja, ki je novinar v svetovni znani medijski hiši The Wall Street Journal.