Ekologija

Ekologija

Je že zelo stara veda, nauk.

Prvo definicijo ekologije je postavil nemški naravoslovec ERNEST HAECKL – neki v zvezi z gospodinjstvom in okoljem.

Danes prehaja ekologija že v druge vede (ekološki management, pravo itd…)

Ekologija je neko strokovno področje, ki proučuje naravno okolje in spremembe v tem okolju, ki jih človek posredno ali neposredno naredi.

Naravni viri: 

  • zemlja (tla)
  • voda (akvatorij)
  • zrak (atmosfera)

Ki se zaradi človeških aktivnosti neprestano spreminjajo.

Danes je stopnja teh sprememb že tako visoka, da govorimo o večji ali manjši stopnji obremenjenosti naravnih virov à ekološki problem.

Če mi naravne vire onesnažujemo, jih obremenjujemo in to je potrebno zmanjšati.

Onesnaževanje okolje

Je neposredno ali posredno vnašanje snovi in energije v zrak, vodo ali tla ali povzročanje odpadkov in je posledica človekove dejavnosti, ki lahko škoduje okolju ali človekovemu zdravju.

Varstvo okolja

Je tehnično področje, v katerem so zajeti vsi ukrepi, postopki, metode, kako zmanjšat obremenjevanje okolja. Te metode so določene na podlagi nekih raziskav, proučevanja okolja. Varstvo okolja tako temelji na znanju in tudi na predpisih vsake države posebej.

Okoljska zakonodaja v republiki Sloveniji

Zakonov s področja okolja je veliko. Nas bo najbolj zanimal zakon o varstvu okolja. Leta 2004 je bil ponovno urejen, ker smo vstopili v EU. Morali smo ga prilagoditi EU predpisom. V letu 2006 je bil malo prenovljen.

Zakon o varstvu okolja je glavni zakon. Potem pa so še ostali podzakonski predpisi. Ti pa bolj podrobno opisujejo člene zakona (voda, hrup, zrak).

Cilj tega zakona je preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja.

  • ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,
  • trajnostna raba naravnih virov
  • zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije
  • odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljševanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti
  • ….

Za doseganje teh ciljev pa mora naša zakonodaja delati… watever…

Industrijsko onesnaževanje

To nas bo zanimalo. Tu so nekateri zakoni neposredno vezani na tiskarne. Vključuje emisije HOS (hlapnih organskih spojin) v zrak. Emisije se morajo zmanjševati. V okviru industrijskega onesnaževanja je zelo veliko odlokov in odredb.

Operativni programi varstva okolja

V kakšnem času in na kak način bomo dosegli določene stvari.

Vpliv industrije na okolje

Nek industrijski proces za neko izdelavo produktov potrebuje neke osnovne surovine, ki so obnovljive ali ne, električno energijo, zrak. Pri vsem tem se okolje onesnažuje. Pride lahko do emisij plinastih snovi v zrak, trdnih odpadkov, odpadnih voda.

CO2 vpliva na primer na učinek tople grede.

Pri sežiganju fosilnih goriv (nafta,premog, zemeljski plin) izhajajo v ozračje CO2, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi.

Veliko tega poteka v termoelektrarnah, ki rabijo toploto za nastanek električne energije.

Tudi industrija papirja in celuloze kuri veliko fosilnih goriv, ker rabi veliko toplote.

CO2 je toplogredni plin.

Žveplov dioksid in dušikovi oksidi pa tvorijo v ozračju kislino. Vežejo se na vodno paro v zraku in dobimo žveplovo in dušikovo kislino. Problem je v tem, da se to zgodi v ozračju in da na zemljo padajo kisle padavine. Tako se zakislini zrak in potem tudi tla, jezera, gozdovi.

Če padajo v vodo, potem vodni organizmi dobijo v drugo okolje in to je strupeno za njih. Če pade na tla, potem se pH tal zniža in pade pod 4,5 in iz tal se začnejo izločati aluminijevi kationi, ki zastrupljajo korenine rastlin. Znani so taki pojavi, da so v zelo industrijskih področjih izgubili vso rastje, ker je bilo veliko onesnaževanje z dušikovimi oksidi in žveplovimi dioksidi.

Kloro, fluoro in ogljikovodiki pa povzročajo tanjšanje ozonske plasti.

Potem pa so še HOS in dušikovi oksidi, ki povzročajo nastanek ozona v plasteh, kjer ga ne želimo. In to je ozonsko onesnaženje s hlapnimi organskimi spojinami.

Odpadki se morajo zbirati ločeno. Sigurno pa so tudi odpadne vode. V vodah imamo cel kup onesnaževal, ki uničujejo vodne organizme.


Žveplov dioksid in dušikovi oksidi pa tvorijo v ozračju kislino. Vežejo se na vodno paro v zraku in dobimo žveplovo in dušikovo kislino. Problem je v tem, da se to zgodi v ozračju in da na zemljo padajo kisle padavine. Tako se zakislini zrak in potem tudi tla, jezera, gozdovi.

Hi all