O področju brezdomstva sem precej slišala na Fakulteti za socialno delo, poleg tega sem kar nekaj informacij o tem pojavu in problemih povezanih z njim pridobila na spletu. V teoriji mi je bilo jasno, okej, brezdomstvo je sistemski problem, število ljudi, ki živijo na ulici iz leta v leto narašča, stanovanja so draga za znoret, poleg tega se veča tudi brezposelnost. Kljub temu, da sem nekaj teoretičnega znanja že imela, sem brezdomstvo začenjala bolje razumeti šele, ko sem kot prostovoljka prišla na Kralje ulice in se od blizu srečala s tem pojavom. Ko se z nečim srečaš v praksi, ko stvar doživiš, šele takrat začenjaš dojemati, kaj se zares dogaja. Ko nekaj izkusiš, je to izkušnja. Sama sem zelo hvaležna za izkušnje in priložnosti, ki jih imam kot prostovoljka na društvu Kralji ulice. Obiskujem drugi letnik na Fakulteti za socialno delo in sem na dnevni center začela hoditi v okviru študijske prakse. Pri izbiranju učne baze za prakso sem se odločila, da si bom izbrala področje, ki ga še nisem poznala preveč dobro in s katerim nisem imela izkušenj. Zdelo se mi je, da se na Kraljih ulice lahko veliko naučim in imela sem prav.
