Na dnevnem centru mi je omogočeno, da se približam ljudem z izkušnjo brezdomstva in jim pomagam preko druženja, socialnih stikov, pogovora ter skupnega preživljanja prostega časa. Lahko bi rekla, da delo na Kraljih ulice prostovoljcu pomaga odpravljati morebitne lastne predsodke do brezdomstva, ki so nekako v koreninjeni v družbi. Ko stopiš v stik z ljudmi, ki prihajajo na dnevni center, se razbije stereotipna podoba brezdomca. Vsak posameznik, s katerim se srečaš na centru je nekaj posebnega in je po svoje edinstven, ima svojo lastno zgodbo ter svoje lastne izkušnje. Večkrat se ob pogovoru z ljudmi na Kraljih ulice nasmejim in slišim zanimive pripovedi, ki mi širijo obzorje. Srečam se z zgodbami o uspehu, ki me navdajo z upanjem. Hkrati pa se srečujem s težkimi in žalostnimi zgodbami, vendar tudi njih moramo sprejeti kot del življenja. Pri delu z uporabniki se mi zdi pomembno, da nanje gledam iz perspektive moči, iščem njihove močne točke in poskušam pogledati, kako bi se dalo človeku čim bolj olajšati stisko, tukaj in zdaj. Vesela sem, če lahko nekomu pomagam, ko se znajde v hudi situaciji. Kot prostovoljki pri delu na področju brezdomstva se mi zdi pomembno, da na človeka gledam takega, kot je in ga sprejmem tam kjer je, brez obsojanja.
