1. plastenka: Ta plastenka konča na smetišču, po možnosti celo na divjem odlagališču. Tja pride tako, da jo tam odložijo podjetja, zadolžena za odnos odpadkov, potem ko poberejo smeti iz naših smetnjakov. Nihče se več ne zmeni zanjo in je prepuščena sama sebi; razgradi se po nekaj stoletjih. Nevarno je deževanje po takih odpadkih, ker se deževnica navzame strupenih snovi iz plastike, kar nato preide v podtalnico in lahko onesnaži celotne vodne ekosisteme.
2. plastenka: Ta »pobegne« s smetišča in preko potokov, rek in jezer preide v morje. Svojo pot nadaljuje s pomočjo morskih tokov, ki jo odnesejo do enega od petih velikih plastičnih otokov sredi oceana. Tam se nabirajo vedno večji kupi smeti v katere se ujamejo ptice. Morske živali lahko ponesreči zamešajo svetlečo plastiko z hrano, ki jim da občutek da so site vendar niso in potem umrejo od lakote.
3. plastenka: Ta plastenka je pravilno ločena v smetnjaku, kjer počaka dokler je tovornjak ne pripelje do podjetja za uničevanje podatkov. Najprej plastenko 3 in njene so plastenke stisnejo v kocko, da iztisnejo ven ves zrak. Nato to kocko dajo skozi napravo imenovano »shreader«, ki z svojimi zobmi zdrobi v majhne koščke, ki jih nato operejo in potem stopijo da postanejo surov material, ki je potem spet pripravljen na ponovno uporabo.