1. plastenka: Ta plastenka konča na smetišču, po možnosti celo na divjem odlagališču. Tja pride tako, da jo tam odložijo podjetja, zadolžena za odnos odpadkov, potem ko poberejo smeti iz naših smetnjakov. Nihče se več ne zmeni zanjo in je prepuščena sama sebi; razgradi se po nekaj stoletjih. Nevarno je…
Poglej več
P piše, da starost sama po sebi ni največji problem starostnikov. »telesne spremembe so v primerjavi s predsodki, ki stare ljudi utesnjujejo in omejujejo, pa tudi v primerjavi z objektivnim položajem starih ljudi v družbi, zanemarljive.« Živimo v času kapitalizma in kot piše je proizvodnja totalno družbeno dejstvo, kar pomeni,…
Poglej več
80% stvari. Fakulteta oz. celotna slovenska izobrazba ti ustvari zelo široko polje nekega znanja ali vsaj soočanja z temi stvarmi tako da ni kakovostno za splošno razgledanost in te pač opremi z neko ne radovednostjo za ta področje, se pravi veliko bolj široko gleda kakšni drugi izobraževalni sistemi seveda pa…
Poglej več
Jaz mislim da ima slovenski izobraževalni sistem nekaj prednosti, zagotovo kakšne kakovosti, te se gotovo nekako lahko ovrednotijo kot disciplina, fokus.. se pravi naučiti se, so pa v resnem konfliktu z modernim globalnim eko sistemom ker pač je ta način podajanja informacij in želja da si učenci to zapomnijo in…
Poglej več
V bistvu gre za kombinacijo nekih obrtniških del, psiholoških veščin in če se dotaknemo obrtniškega dela je odvisno od različnih profilov zaposlenih, ki jih je v našem podjetju kar precej, zagotovo kakšnih 30 profilov strokovnjakov, dela pri nas skupno 100 ljudi v širši regiji pa okoli 300. Tako da na…
Poglej več
Ko govorimo o starosti posameznika, imamo v mislih njegovo kronološko starost. Ljudje pa se pogosto ne počutimo tako stari, kot imamo let. Funkcionalna starost pa je odraz biološke, psihofizične in socialne starosti posameznika. Starost doleti vsakogar, ki jo dočaka, vendar pa jo ljudje različno doživljamo. Dejstvo je, da staranje vsakomur…
Poglej več
Ker študij že več kot eno leto poteka preko spleta, sem nadvse hvaležna za priložnost prostovoljnega dela pri društvu, saj lahko nekaj dejansko počnem v živo in se aktivno vključim na področje, ki me zanima. Izkušnje prostovoljstva me izjemno bogatijo, preko interakcije z brezdomci in ostalimi socialno izključenimi skupinami razvijam…
Poglej več
Na dnevnem centru mi je omogočeno, da se približam ljudem z izkušnjo brezdomstva in jim pomagam preko druženja, socialnih stikov, pogovora ter skupnega preživljanja prostega časa. Lahko bi rekla, da delo na Kraljih ulice prostovoljcu pomaga odpravljati morebitne lastne predsodke do brezdomstva, ki so nekako v koreninjeni v družbi. Ko…
Poglej več
V okviru študijske prakse sem vključena v delo na področju brezdomstva in socialne izključenosti, zaposleni na društvu pa mi ob tem nudijo mentorstvo in strokovno podporo. Prostovoljno delo obsega delo na dnevnem centru, kjer spoznavam delovanje organizacije, v času odprtosti centra sem v prisotna v prostorih, spoznavam, družim in pogovarjam…
Poglej več
O področju brezdomstva sem precej slišala na Fakulteti za socialno delo, poleg tega sem kar nekaj informacij o tem pojavu in problemih povezanih z njim pridobila na spletu. V teoriji mi je bilo jasno, okej, brezdomstvo je sistemski problem, število ljudi, ki živijo na ulici iz leta v leto narašča,…
Poglej več