Stres

STRES

Danes obstaja več definicij stresa. Večinoma stres definirajo kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša prilagoditi in privaditi potencialno škodljivim ali ogrožajočim dejavnikom, ki se imenujejo stresorji. Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in zamaje njegovo ravnovesje, posledica pa je stresna situacija.

Stres je dogodek ali stanje, ki povzroči neravnovesje na telesnem in duševnem področju. Nezdrav odziv na stres se pojavi, kadar zahteve stresorje presežejo posameznikovo sposobnost obvladovanja. Pogosto stres izhaja iz nečesa, kar je izven našega nadzora. Stopnja nadzora je praviloma premo-sorazmerna stopnji stresa.

Stres je nenehni spremljevalec človekovega življenja. Najdemo ga v vsakem življenjskem obdobju posameznika; tudi v šolskem obdobju.

Učenci so iz dneva v dan v šoli izpostavljeni številnim stresnim situacijam. (Neugodni) odnosi z vrstniki, z učitelji, spraševanje in ocenjevanje, šolski uspeh … Stresna situacija je lahko tudi vzrok za različne psihiatrične simptome številnih šolskih otrok, njihovega strahu, nesreče in slabe psihosocialne kakovosti življenja (Mikuš Kos, 1993).

Kadar določeno situacijo zaznavamo kot težavno, nevarno in ogrožajočo, naši možgani spodbudijo nadledvični žlezi, da povečata izločanje hormonov, ki sprožijo niz drugih dogajanj s čimer se telesno pripravimo na to ogrožajočo se situacijo. Gre za t.i. reakcijo »boj ali beg«, ko se se poviša frekvenca srčnega utripa, globlje dihamo, mišice so napete, mrzle dlani in stopala, občutek strahu ali ogroženosti. Za vzpostavitev ravnovesja potrebujemo sprostitev stresa oziroma njegove energije. Ko nevarnost/stresna situacija mine, so spremembe v možganih telesu povedale naj se sprosti in umiri. Vključila se je sprostitvena reakcija, kar pomeni, da sta se dihanje in utrip srca upočasnila, da je tlak padel in da se je pojavilo ugodje. Obe reakciji sta pod vplivom vegetativnega živčnega sistema, kar pomeni, da sta spontani in se zgodita brez naše kontrole (Jeriček, 2007).

Stresnost neke situacije ali dogodka ni za vse ljudi enaka, ampak jo določajo posameznikova osebnost, starost, njegove izkušnje, vrednote, prepričanja, energetska opremljenost, okoliščine, v katerih se pojavi ter širše in ožje okolje, v katerem oseba živi.