Utilitaristični vidik

Utilitaristični vidik

Jeremy Bentham – utilitaristični vidik

Angleški filozof Jeremy Bentham, je pri vprašanju človekovih moralnih dolžnosti do živali ubral utilitaristični pristop, pri katerem ga ni zanimalo kako inteligentne so živali, temveč ali lahko trpijo.
˝Ni vprašanje, ali živali lahko mislijo ali govorijo, ampak: ali lahko trpijo?˝5

Če torej povežemo zgornjo poved z utilitarističnimi idejami pridemo do ugotovitve, da je edino moralno, da so glede na to, da se živali aktivno izogibajo bolečini in aktivno iščejo ugodje (prav tako kot ljudje), živali prav tako upravičene, da se z njimi ravna na načine, ki jim ne povzročajo trpljenja.
Le tako bomo dosegli maksimalno skupno vsoto sreče v svetu, kar je cilj utilitaristov.

Naj še dodam, da prav zaradi biološke podobnosti med človekom in večino kopenskih živali, predvsem pa sesalcev ne moremo delati razlike o občutenju bolečine med človekom in živalijo. Če si pes zlomi nogo, ga prav tako boli, kot bi bolela noga človeka, ki si je zlomil nogo.

S tem v vodo pade pomislek ljudi, ki so gradili odnos do živalskih pravic na inteligenci živali. Če za merilo vzamemo bolečino in ugodje, se meje med pravicami živali in ljudi zabrišejo.

Če namerno delujemo na kakršenkoli način, ki vzbuja v živalih nepotrebno bolečino (trpljenje, stres, strah, nepotreben uboj,…) smo utilitaristično gledano posledično nemoralni, saj ne delujemo proti cilju, da bi dosegli v svetu najvišjo možno stopnjo ugodja.